
Ukrajina in ZDA se kljub napredku pri pogajanjih o mirovnem načrtu še vedno razhajata pri treh bistvenih točkah. Neuradno gre za vprašanje ozemeljskih koncesij Rusiji, omejitvah za ukrajinsko vojsko in članstvu v Natu. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem določil dva odposlanca, ki se bosta o načrtu pogovarjala z rusko in ukrajinsko stranjo. Trump upa tudi na osebno srečanje z Volodimirjem Zelenskim in Vladimirjem Putinom v sklepnem delu pogajanj. V Kijevu pa si še ta teden želijo srečanja Zelenskega in Trumpa.
Ameriški mediji so popoldne ob sklicevanju na neimenovane vire poročali, da je Ukrajina pristala na ameriški mirovni načrt za končanje vojne z Rusijo ter da je treba rešiti še nekaj manjših podrobnosti. A te podrobnosti, kot kaže, niso tako majhne.
CNN je namreč zvečer poročal, da kljub napredku v pogovorih med ZDA in Ukrajino obstajajo bistvene razlike glede načrta in da njegovo končno besedilo še ni bilo dorečeno. Kot so za ta medij dejali ukrajinski viri, konsenza ni na treh ključnih področjih. Ukrajina se po poročanju CNN še ni strinjala z morebitnim prepuščanjem svojega ozemlja Rusiji. Prav tako naj bi si Kijev prizadeval za spremembe pri omejitvah številčnosti ukrajinske vojske, zavrnil pa naj bi tudi odpoved članstvu v Natu.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes opozoril, da so rezultati dosedanjih pogajanj zadovoljivi, a da jih pred sklenitvijo končnega sporazuma čaka še veliko dela. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je "njegova ekipa dosegla izjemen napredek" pri pogajanjih in da so prvotni načrt ob predlogih obeh strani prilagodili, tako da "je ostalo le še nekaj nesoglasij".
Bela hiša skuša s "pozitivo" zavarovati napredek pogajanj
Viri iz ameriške administracije so za CNN ocenili, da skušata Trump in ameriška stran s pozitivno retoriko pritiskati na Ukrajino in Rusijo, da bi vztrajali pri pogajanjih. Vlada skuša nov zagon izkoristiti, da bi voditelja obeh držav spravila k sklenitvi začetne prekinitve ognja.
Nekoliko bolj jasno je tudi, kaj lahko pričakujemo v naslednjih dneh. Ameriški predsednik je svojemu posebnemu odposlancu Stevu Witkoffu naročil, naj se v Moskvi sestane z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. V tem času se bo z ukrajinsko stranjo pogajal sekretar ameriške vojske Daniel Driscoll, ki se je v ponedeljek in danes v Abu Dabiju že pogovarjal s predstavniki Rusije in Ukrajine.

Trump je še navedel, da upa na osebno srečanje s Putinom in Zelenskim, a da bo do njega prišlo šele v zaključni fazi mirovnega procesa. "Upajmo, da bo MIR dosežen ČIM PREJ," je še pripisal.
V Kijevu si medtem prizadevajo za srečanje med Zelenskim in Trumpom. "Tu so občutljive točke, o katerih moramo govoriti. Mislim, da bi pomagala prisotnost evropskih voditeljev," je na današnjem sestanku t. i koalicije voljnih dejal Zelenski. Vodja ukrajinskega sveta za nacionalno varnost Rustem Umerov je pred tem izrazil željo, da bi se sestanek odvil še ta teden.
Ukrajini naj bi uspelo izpogajati več sprememb
Kot je zjutraj poročal The Guardian, je Ukrajina v nedeljskih pogajanjih z ZDA v Ženevi, ki sta jih vodila ameriški državni sekretar Marco Rubio in šef kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak, dosegla znatne spremembe načrta za končanje konflikta, v katerem po novem ni več nekaterih ključnih zahtev Rusije. Načrt naj bi tako obsegal le še 19 namesto prvotnih 28 točk, navaja The Guardian.
"Po pogajanjih v Ženevi je zdaj manj točk, ni jih več 28, v ta okvir pa je bilo vključenih veliko pravilnih elementov," je v ponedeljek potrdil tudi ukrajinski predsednik Zelenski.
Prvotni ameriški načrt
Prvotni osnutek ameriškega načrta v 28 točkah, ki je bil objavljen konec prejšnjega tedna in sta ga pripravila posebni odposlanec ruskega predsednika Vladimirja Putina Kiril Dmitrijev in odposlanec ZDA Steve Witkoff, med drugim predvideva, da Kijev Moskvi preda zasedeni polotok Krim ter regiji Doneck in Lugansk, znatno zmanjša svojo vojsko in se zaveže, da se Ukrajina ne bo pridružila Natu.
Francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na visokega uradnika, poroča, da so ZDA med pogovori v Ženevi pritiskale na Ukrajino, naj sprejme njihove predloge za končanje vojne z Rusijo. Washington po navedbah vira sicer ni neposredno grozil s prekinitvijo pomoči, če bi Kijev zavrnil predloge ZDA, vendar je Ukrajina razumela, da je to zelo verjetno.
Kijev tako kot njegove evropske zaveznice vztraja, da mora biti obstoječa frontna črta izhodišče za pogovore o ozemlju. Poudarja, da ne bo predal ozemlja, ki ga je Rusija zavzela z vojsko, in da se mora Ukrajina sama odločiti, ali se bo pridružila EU in Natu.
Po spremembah ameriškega mirovnega načrta se je oglasil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Opozoril je, da mora nova različica odražati bistvo pogovorov Putina in Trumpa na avgustovskem srečanju na Aljaski. Obtožil je Evropo in Ukrajino, da poskušajo "izkriviti" prvotni ameriški predlog, ki ga je Kremelj označil kot sprejemljivega.
Lavrov je še dodal, da Rusija zdaj čaka, da ji Washington uradno posreduje posodobljeno različico načrta. Po njegovem mnenju so sicer evropske države v preteklosti že zapravile več priložnosti, da bi pomagale najti rešitev glede situacije v Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Poleg ukrajinskih so tudi evropski predstavniki v zvezi s prvotnim načrtom ZDA izrazili številne pomisleke. V luči tega so Velika Britanija, Francija in Nemčija pripravile nekoliko drugačen predlog od ameriškega, ki pa ga je Moskva zavrnila kot nekonstruktivnega.
"Ukrajinski interesi so naši interesi"
O prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini so prek videokonference razpravljali tudi predstavniki držav t. i. koalicije voljnih. Po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v zadnjih dneh spremljamo konkreten in spodbuden napredek. Poudarila je, da pri mirovnih prizadevanjih potrebno sodelovanje z ZDA in napovedala, da bo EU povečevala pritisk na Rusijo, dokler ne bo opaziti iskrene pripravljenosti za mir. "Ukrajinski interesi so naši interesi. So neločljivi," je dodala von der Leyen in poudarila, da bo EU Ukrajini pri prihajajočih pogajanjih stala ob strani.
Zelenski je evropske voditelje pozval, naj se dogovorijo o okviru za napotitev varnostnih sil v Ukrajino in še naprej podpirajo Kijev, dokler Rusija ne bo pokazala pripravljenosti za končanje vojne, poroča tiskovna agencija Reuters.

Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron je opozoril, da Moskva ne kaže veliko znakov, da bi si prizadevala za premirje z Ukrajino, in ob tem pozval k "nadaljnjemu pritisku" na Moskvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pozval je "k močni ukrajinski vojski" brez omejitev, da bi lahko odvrnili morebitne nove ruske napade.
Da je za konec konflikta nujen tudi kompromis s strani Rusije, je za BBC poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas. Rusija bi morala po njenem mnenju spoštovati mednarodne sporazume in zmanjšati svoje vojaške zmogljivosti. Zavrnila je tudi možnost, da bi se Rusija vrnila v skupino G8.
Britanski premier Keir Starmer je medtem opozoril, da je pred Ukrajino težka pot do trajnega miru. Zelenski je sicer po njegovih besedah nakazal pripravljenost za sprejem večine ameriškega načrta za konec vojne.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje